Včeraj sem po dolgem času spet gledala serijo Arrested Development. Če odštejem vse komične trenutke, dialoge in dovtipe v seriji, so mi še vedno najboljši posnetki, ko Buster kar naprej nudi oz. hoče nuditi masažo svoji družini, prijateljem …
Valda so masaže nekaj najboljšega, sprostijo ti tako telo kot duha (pa naj se še tako klišejsko to sliši). Ampak te masaže, ki jih nudi Buster … Smeh. Veliko smeha. :) In sem res pomislila … kako lahko nekdo eno tako super stvar, kot je masiranje, spremeni v nekaj tako nadležnega. Vsi se mu izogibajo. Njemu in njegovim masažam. Ampak kaj, ko v te v svoji spretnosti najde povsem nepripravljenega, iz zasede te napade in že so tvoje rame v njegovih rokah.
Dobr, dokler so v njegovih rokah je še OK, ampak dodatna komedija nastopi takrat, ko njemu morski pes (al kdo že – malo sem že pozabila) odgrizne roko in dobi nato tisto kljuko namesto roke, kot jo ima kapitan Kljuka … potem šele nastopi neprijetnost. :) Mislim, da so si takrat vsi v njegovi družini želeli, da bi (pa če odštejemo dejstvo, da je biti brez roke res neprijetno) jim nudil spet take masaže kot prej.
Ko smo že pri rokah … Mislim, da je poleg tehnike tudi zelo pomembno, ali ima človek občutek za to početje ali ne. In Buster ga pač ni imel. Pa še marsikdo ga nima. Čim manj Busterjev vam želim v življenju. In čim več dobrih masaž.