Na koruzo se navadno spomnimo pozno jeseni, ko dozoreva in si jo lahko ob že nekoliko hladnejših poletnih večerih, v septembru, spečemo na odprtem ognju. Marsikdo izmed nas se ne zaveda, kako s pomembnimi vitamini in ostalimi hranilnimi snovmi bogato živilo je pravzaprav koruza. Koruza vsebuje veliko beljakovin, vitamine C, E in B, cink, magnezij, mangan, vsebuje tudi več vrst karotenoidov in lutein. Koruza povrh vsega ščiti pred prostimi radikali, ki so lahko izjemno škodljivi za naše zdravje. To njeno zdravilno moč ne izniči niti kuhanje. Koruza je zato učinkovito sredstvo zoper raka in srčno-žilne bolezni. Ker je izjemno bogata z vlakninami izboljšuje našo presnovo, preprečuje pa tudi slabokrvnost, pozitivno vpliva na oster vid in zdravo živčevje. Znižuje krvni tlak in uravnava raven holesterola v krvi. Vsebuje tudi velike količine folne kisline, zato je nepogrešljivo živilo na jedilnikih nosečnic.
Koruzo najpogosteje jemo konec poletja, ko je sveža in najbolj slastna. Paziti moramo, da je ličje zeleno in sveže ter da ne stoji na soncu. Ko koruzo zličkamo, morajo biti zrna napeta in lepo razporejena. Ker koruza lahko pogosto vsebuje precej pesticidov, je najbolje jesti ekološko pridelano koruzo ali koruzo iz lastnega vrta. Ko koruzo oberemo, jo je najbolje jesti svežo, shranjevati pa jo je priporočljivo zgolj tri dni. Da podaljšate njeno življenjsko dobo, jo lahko shranite v hladilniku, v tesno zaprti posodi. Ličje odstranite šele, ko boste koruzo pripravljali.
Koruza je kljub svoji precejšnji razširjenosti le malo znana kot izjemno zdravo živilo, ki lahko preprečuje mnoge nevarne bolezni. Njena moč za boj zoper proste radikale nas tako lahko obvaruje pred nepravilnimi okvarami celic in posledično resnimi boleznimi. Zato je priporočljivo jesti na žaru pečeno ali podušeno koruzo, lahko jo vmešamo v solato ali celo juho, zdrava pa je celo, če jo jemo v obliki pokovke.
Koruza – bogat vir antioksidantov.