Najbrž nisem edina, ki se zadnje čase sprašuje, zakaj so se avtobusi LPP-ja spremenili v en velik oglasni pano na nešteto kolesih. Najprej me niti ni toliko motilo, kot sem bila začudena nad inovacijo.
Dokler se nisem prvič peljala s takim avtobusom. Ne samo, da se od zunaj ne vidi notri, tudi potniki na avtobusu ne vidijo nič. Nekako sem mislila, da je stvar tako narejena, da se skozi okna lahko brez težav vidi. Ampak ne, pogled je oslabljen. Kot da v Ljubljani ni že dovolj megle, zdaj jo imajo potniki LPP-ja še v dodatnih količinah, ko se vozijo v službo in iz nje. Ker – roko na srce, vožnja z javnim prevozom je zabavna samo zato, ker le tako lahko nemoteno gledaš kozi okno, ne da bi ogrožal sebe in ostale udeležence v prometu. Ko sem (ironično) med vožnjo z avtobusom premišljevala o tem postu, sem se spomnila na film Crash. V pogovoru dveh gangsterjev (ki se otepata vožnje z avtobusom kot hudič križa), prvi vpraša drugega, če ve, zakaj imajo avtobusi tako velika okna. Drugi seveda ne ve odgovora. Pa mu pojasni, da zato, da vsi bogati lahko gledajo revne, ki se vozijo z avtobusom, ker si ne morejo privoščiti avtomobila.
Prizor je bil komičen in njegova paranoja seveda pretirana, bi pa zagotovo ta gangster znal ceniti LPP in njegove reklame na zunanji strani. Neopaženo in brez odpora bi se lahko prevažal z avtobusom, ko bi bil njegov avto (spet) na popravilu.