O tem, da je pasivna hiša energetsko najučinkovitejši način gradnje, je bilo rečenega že veliko. Še vedno pa se marsikdo boji pasivne gradnje, saj jo večina povezuje z velikimi stroški in dragimi materiali. Ne glede na nekoliko višjo začetno investicijo, pa lastniki pasivnih hiš pogosto povedo, da se razlika v investiciji skozi leta življenja v pasivni hiši hitro povrne, saj so stroški takšnega bivanja mnogo nižji od stroškov klasično grajene hiše. Pa si za začetek poglejmo glavne prednosti pasivne hiše.
Prednosti pasivne gradnje
Če pasivno hišo primerjamo s klasično grajenimi hišami, lahko takoj izpostavimo tri pomembne prednosti pasivne hiše. Pasivna hiša ima naslednje prednosti: stabilna temperatura, varčnost in konstantno prezračevanje.
Stabilna temperatura v notranjih prostorih pomeni, da je temperaturno nihanje med dnevnimi in nočnimi temperaturami minimalno. Pasivno hišo je mogoče ogreti v zelo kratkem času, dobro je izkoriščena tudi sončna svetloba, ki v notranje prostore sije skozi steklene površine, ki so pri pasivni gradnji običajno nekoliko večje.
Pasivna hiša je v primerjavi s klasično grajeno hišo tudi mnogo bolj varčna. Ponaša se z zelo majhno porabo elektrike za letno ogrevanje. Običajno se tovrstni objekti ogrevajo s toplotnimi črpalkami (voda, zrak ali zemlja), to pa pomeni lahko do 4-krat prihranjene energije več kakor pri klasičnih hišah.
Pasivne hiše tudi ni potrebno posebej zračiti, saj se nenehno prezračuje sama. To je omogočeno z rekuperatorjem, ki b prostor dovaja svež in ogret zrak, iz prostora pa odvaja (izsesava) porabljen zrak in neprijetne vonjave. To reši težavo s kondenzacijo na oknih, ki se rada pojavi zlasti pozimi, brez skrbi pa smo lahko tudi glede previsoke ali prenizke vlažnosti, plesni, itd.
Skrivnost je v vgrajeni toplotni izolaciji
Vgrajena toplotna izolacija mora v pasivnem objektu poskrbeti za prekinitev vseh toplotnih mostov, ki se pojavljajo pri terasah, balkonih, zunanjih stopnicah in drugih podobnih problematičnih mestih. Pri pasivni hiši se priporoča vgraditi minimalno 40 cm izolacije, saj se želi doseči toplotno prehodnost (U) zunanjih sten okoli 0,11W/m2K. Pri ostrešju mora biti ta še nižja, in sicer 0,10 W/m2K. Pomembna je tudi toplotna izolacija, ki je vgrajena pod hišo. Tam naj bi bilo vsaj 25 cm izolacije. Če se odločimo za gradnjo lesene pasivne hiše, se lahko talna toplotna izolacija vgradi kar med stene, neposredno pod estrihe, saj lesene stene niso toplotni mostovi.
Pomembna tudi okna in vhodna vrata
Ko kupujemo večje stavbno pohištvo, obstajajo posebni kriteriji, ki jim morajo okna in vrata zadostiti, da bi jih lahko vgradili v pasivne objekte. Pri izbiri oken je pomembno predvsem to, da so okna tri-slojno zastekljena, dobro pa mora biti izoliran tudi okenski okvir, pri čemer je predpisana toplotna prevodnost pod 0,8 W/m2K. Samo steklo mora biti 0,5 ali več energijsko prehodna. Najnovejša solar stekla so še bolj prehodna, to pa v praksi pomeni, da lahko skozi okna v hišo prehaja več sončnih žarkov, svetlobe in torej toplote. To pa pomeni, manj porabe energije za dogrevanje hiše. Hiša mora biti torej zrakotesna, kar pomeni, da so dobro in natančno zatesnjena prav vsa mesta oziroma špranje, skozi katere bi sicer zrak lahko prehajal v in iz objekta. Za optimalno bivalno klimo pa pasivna hiša potrebuje tudi rekuperator, s katerim prihranimo pri ogrevanju, v hiši pa imamo vseskozi čist in svež zrak.
Toplotna črpalka lahko kot kolektor toplote v osnovi uporabi trije različne vire: zrak, zemlja in...
Naravni in biološki bazeni so v prvi vrsti namenjeni vsem okoljsko osveščenim ljudem, ki v...
Vedno več je takih med nami, ki v vročih poletnih mesecih vročino izjemno težko prenašamo in...