Toplotna črpalka lahko kot kolektor toplote v osnovi uporabi trije različne vire: zrak, zemlja in voda. Vsak od teh izvedb imajo svoje prednosti in slabosti. Različni viri pa prinašajo tudi različne učinkovitosti izrabe energije.
Zračni vir
Toplotna črpalka, ki deluje na zračnih virih, ima to prednost, da jo je mogoče montirati kjerkoli, ne glede na razpoložljivost drugih virov. Grelno število, ki meri učinkovitost, je odvisno predvsem od temperature zraka. Druga pomembna prednost, ki jo prinaša toplotna črpalka na zrak, je, da je njena postavitev izredno enostavna, ker ne zahteva posebnih gradbenih del, ko so naprimer kopanje v zemljo in podobno. Izredno enostavno je tudi vzdrževanje. Glede na temperature v Sloveniji se grelo število giblje med 3 in 4.
Vodni vir
Pogoj za uporabo vodnega vira je seveda njegov obstoj; običajno toplotna črpalka kot vodni vir uporablja podtalnico, ki pa mora imeti dovolj velik konstanten pretok, voda pa mora biti tudi ustrezne kemične sestave. Toplotna črpalka bo tem bolj učinkovita, višja kot bo temperatura podtalnice; slednja se mora gibati nekje med 7⁰ in 12⁰ C. Toplotna črpalka, ki uporablja vodni vir, zahteva kopanje vrtin za njeno postavitev.
Zemeljski vir
Toplotna črpalka lahko kot vir toplote uporablja tudi zemljo, ki se nahaja nekaj metrov pod površjem. Ta zemlja namreč ohranja precej konstanto temperaturo ne glede na letni čas. Postavitev takšne črpalke zahteva precejšno zemeljsko površino in nekaj gradbenih del, zemlja v katero je toplotni kolektor vkopan, pa naknadno ne sme biti asfaltirana ali drugače zagrajena. Začetna investicija je nekoliko dražja, energetska učinkovitost, ki jo zagotavlja takšna toplotna črpalka, pa je precej visoka.
O tem, da je pasivna hiša energetsko najučinkovitejši način gradnje, je bilo rečenega že...