Slovenski dnevi knjige so dnevi, ki so posvečeni knjigi z veliko začetnico in vsem kulturnim ustvarjalcem, ki so na tak ali drugačen način povezani s knjigo. Knjiga ima v slovenski zgodovini že dolgo tradicijo, na nek način pa je ravno literatura tista, ki je slovenski narod najtesneje držala skupaj skozi razna viharna obdobja zgodovine. Vsako leto zato nekaj posebnih dni v Sloveniji namenimo knjigi. Dnevi knjige potekajo v prestolnici, v Mariboru in tudi v nekaterih drugih krajih po državi.
Takšni dnevi knjige so očitno dobrodošli in potrebni, saj se po mnenju mnogih pisateljev in ustvarjalcev do knjige Slovenci še vedno pogosto obnašamo nemarno in mačehovsko. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker knjige gotovo pomenijo temelj človeškega duha, s sabo pa prinašajo tudi zakladnico pomembnega znanja. Če ne čutimo pomena knjige, si samo skušajmo zamisliti, kako ubog, osiromašen in pust bi bil svet brez knjig.
Knjigam se niti skozi zgodovino ni godilo ravno najbolje. Najverjetneje je razlog za to v sporočilnosti, moči in vplivu, ki jo knjige nosijo s sabo in česar so se očitno zavedali tudi razni vladarji, ki so se moči knjige očitno bali. Knjige so pogosto uničevali in sežigali, med najbolj tragičnimi dogodki so tako gotovo sežigi knjig v knjižnici v Aleksandriji, požiganje protestantskih knjig, požar sarajevske knjižnice, ipd.
Knjige nujne za duhovno rast posameznika in družbe
Kljub temu, da knjigam pogosto ne priznamo njihove prave veljave, pa je njihova sporočilnost odločilna za napredek in razvoj naroda. Še zlasti so knjige pomembne, ko gre za duhovno rast posameznika, s tem pa se razvija in napreduje tudi cela družba. Pomembno je zato, da imamo posluh za slovenske založbe in knjigarne, saj bomo le na tak način lahko ohranili slovensko literaturo. V nasprotnem primeru bomo čez nekaj desetletij brali le še v angleškem jeziku in imeli na voljo le tiste knjige, ki nam jih bo priporočil Amazon. Verjetno si večina bralcev ne želi takšne selektivnosti, kaj se bo natisnilo in bralo, saj bi to na nek način pomenilo tudi usmerjanje človeškega mišljenja in idej. Vsi, bralci in pisci, se moramo zato truditi, da bomo brali, da bomo brali veliko in da bomo brali v slovenskem jeziku. Tudi slovenski dnevi knjige potekajo pod geslom »Ko te napiše knjiga«, kar priča o vplivu in sporočilnosti, ki jo knjiga lahko prinese človeku. Vsako leto dnevi knjige gostijo tudi kakšnega domačega in tujega pisatelja, dnevi pa so običajno posvečeni kakšnemu literarnemu ustvarjalcu. V okviru slovenskih dni knjige potekajo tudi knjižni sejmi in pester program. Dnevi so prežeti tudi z branjem domačih in tujih avtorjev v številnih slovenskih mestih, med drugim v Lenartu, Novem mestu, Kopru, Celju, Zgornji Kungoti, Ormožu, na Ptuju in v Slovenskih Konjicah.
Nas mora skrbeti za prihodnost knjige
Vsi pisatelji oziroma literarni ustvarjalci pišejo zato, da bi jih brali. Zato nekoliko skrbi podatek, da knjižna produkcija upada že vse od leta 2012 – to pomeni, da izhaja manj knjig in brošur, kar je škoda tako za pisce kakor za bralce. V prihodnje bi bilo zato dobrodošlo, da bi se na to področje bolj aktivno vključila država, ki bi spodbudila produkcijo in z večjo gotovostjo poskrbela za literarne ustvarjalce.